lundi 20 novembre 1989

slovène

MEDNARODNA KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH

P R E A M B U L A
Države podpisnice te konvencije so:
· v preprièanju, da po naèelih, izraženih v ustanovni listini Organizacije združenih
narodov, pomeni priznanje prirojenega dostojanstva in enakih in neodtuljivih
pravic vseh èlanov èloveške družbe temelj svobode, praviènosti in miru na svetu,
· upoštevajoè, da so ljudstva Združenih narodov v ustanovni listini Organizacije
združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne èlovekove pravice in
dostojanstvo in vrednost èlovekove osebnosti in se odloèila, da bodo pospeševala
družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v veèji svobodi,
· zavedajoè se, da so Združeni narodi v Splošni deklaraciji o èlovekovih pravicah in
v mednarodnih sporazumih o èlovekovih pravicah razglasili, da so pravice in
dolžnosti, doloèene s temi akti, enake za vse, ne glede na raso, barvo, spol, jezik,
veroizpoved, politièno ali drugo preprièanje, narodno ali družbeno poreklo,
premoženje, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj,
· priklicujoè si v spomin, da so Združeni narodi v Splošni deklaraciji o èlovekovih
pravicah razglasili, da je otroštvo upravièeno do posebne skrbi in pomoèi,
· v preprièanju, da mora biti družini, ki je temeljna družbena skupina in naravno
okolje za razvoj in blaginjo vseh njenih èlanov in še posebej otrok, namenjeno
posebno varstvo in pomoè, da lahko v celoti prevzame svoje odgovornosti v
družbi,
· zavedajoè se, da mora otrok, èe naj doseže poln in skladen razvoj svoje
osebnosti, odrašèati v družinskem okolju, v vzdušju sreèe, ljubezni in
razumevanja,
· v preprièanju, da mora biti otrok povsem pripravljen na samostojno življenje v
družbi in vzgojen v duhu idealov, razglašenih v ustanovni listini Organizacije
združenih narodov, in še posebej v duhu miru, dostojanstva, strpnosti, svobode,
enakosti in solidarnosti.
· upoštevajoè, da je potreba po posebni skrbi za otroka doloèena v Ženevski
deklaraciji o otrokovih pravicah iz leta 1924 in v Deklaraciji o otrokovih pravicah, ki
jo je Generalna skupšèina sprejela 20. novembra 1959, ter priznava v Splošni
deklaraciji o èlovekovih pravicah, v mednarodnem paktu o državljanskih in
politiènih pravicah (še posebej v 23. in 24. èlenu), v mednarodnem paktu o
ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (še posebej v 10. èlenu) ter v statutih
in ustreznih aktih specializiranih agencij in mednarodnih organizacij, ki skrbijo za
blaginjo otrok,
· upoštevajoè doloèbe Deklaracije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna
skupšèina 20. novembra 1959, da « otrok » zaradi telesne in duševne nezrelosti
potrebuje posebno varstvo in skrb, skupaj z ustreznim pravnim varstvom, tako
pred rojstvom kot tudi po njem,
· sklicujoè se na doloèbe deklaracije o družbenih in pravnih naèelih varstva in
blaginje otrok, pri èemer je dan poseben poudarek nacionalnemu in
mednarodnemu rejništvu in posvojitvi, standardnim minimalnim pravilom
Organizacije združenih narodov glede kazenskega pravosodja za mladoletnike
(« Pekinška pravila ») in Deklaraciji o varstvu žensk in otrok v izrednih razmerah in
oboroženih spopadih,
· zavedajoè se, da so v vseh državah sveta otroci, ki živijo v izjemno težkih
razmerah, in da ti otroci potrebujejo posebno pozornost,
· upoštevajoè pomen tradicije in kulturnih vrednot posameznih narodov za varstvo
in skladen razvoj otroka,
· zavedajoè se pomembnosti mednarodnega sodelovanja za izboljšanje življenjskih
pogojev otrok v vseh državah, še posebej v državah v razvoju,
sklenile naslednje:
1. DEL
1. èlen
Za namene te konvencije pomeni izraz otrok vsako èloveško bitje, ki je mlajše od osemnajst let, razen
èe pravo, ki se uporablja za otroka, ne doloèa, da se polnoletnost doseže že prej.
2. èlen
1. Države podpisnice spoštujejo in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno
pristojnost, jamèijo s to konvencijo priznane pravice brez kakršnegakoli
razlikovanja, ne glede na raso, spol, jezik, veroizpoved, politièno ali drugo
preprièanje, narodno, etnièno ali družbeno poreklo, premoženje, nezmožnost,
rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega
skrbnika.
2. Države podpisnice bodo sprejele vse ustrezne ukrepe, da bo otrok zavarovan
pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja, ki bi nastalo na podlagi položaja,
delovanja, izraženih mnenj ali preprièanj njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali
družinskih èlanov.
3. èlen
1. Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, ne glede na to ali jih opravljajo državne ali
zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišèa, upravni organi ali zakonodajna
telesa, naj bodo glavno vodilo otrokove koristi.
2. Države podpisnice se zavezujejo, da bodo otroku zagotovile takšno varstvo in
skrb, kakršno je potrebno za njegovo blaginjo, upoštevajoè pravice in dolžnosti
staršev, zakonitih skrbnikov ali drugih posameznikov, ki so zakonsko odgovorni
za otroka; v ta namen bodo sprejele vse ustrezne zakonodajne in upravne
ukrepe.
3. Države podpisnice bodo zagotovile, da se bodo ustanove, zavodi in službe, ki so
odgovorne za skrb ali varstvo otrok, prilagodile normam, ki so jih predpisale
pristojne oblasti, še posebej glede varnosti, zdravja ter števila in usposobljenosti
osebja, prav tako pa tudi zagotovile ustrezen nadzor.
4. èlen
Države podpisnice bodo sprejele vse ustrezne zakonodajne, upravne in druge
ukrepe za uresnièitev pravic, ki so priznane s to konvencijo. Glede ekonomskih,
socialnih in kulturnih pravic naj države podpisnice take ukrepe sprejemajo v okviru
vseh razpoložljivih sredstev in, kjer je potrebno, v okvirih mednarodnega sodelovanja.
5. èlen
Države podpisnice bodo spoštovale odgovornosti, pravice in dolžnosti staršev
oziroma, kjer je veljavno, èlanov širše družine ali skupnosti, kot predvidevajo krajevni
obièaji, zakonitih skrbnikov ali drugih oseb, ki so zakonsko odgovorne za otroka, da
na naèin, ki je prilagojen otrokovim razvojnim zmožnostim, zagotovijo ustrezno
usmerjanje in svetovanje otroka glede uveljavljanja njegovih pravic, priznanih s to
konvencijo.
6. èlen
1. Države podpisnice priznavajo, da ima vsak otrok neodtuljivo pravico do življenja.
2. Države podpisnice bodo v najveèji možni meri zagotovile otrokovo preživetje in
razvoj.
7. èlen
1. Otrok bo takoj po rojstvu vpisan v rojstno matièno knjigo in ima od rojstva pravico
do imena, pravico do skrbstva, pravico pridobiti državljanstvo in po možnosti
pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj.
2. Države podpisnice bodo zagotovile uresnièevanje teh pravic v skladu s svojo
notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s
tega podroèja, še posebej tam, kjer bi otrok sicer ostal brez državljanstva.
8. èlen
1. Države podpisnice se zavezujejo, da bodo spoštovale otrokovo pravico do
ohranjanja lastne identitete, vkljuèujoè državljanstvo, ime in družinska razmerja v
skladu z zakoni, brez nezakonitega vmešavanja.
2. Èe bo otrok nezakonito prikrajšan za nekatere ali za vse elemente svoje
identitete, bodo države podpisnice zagotovile ustrezno pomoè in varstvo, da bo
lahko znova èimprej vzpostavil svojo identiteto.
9. èlen
1. Države podpisnice jamèijo, da otrok ne bo proti volji staršev loèen od njih, razen
èe ne bodo pristojne oblasti v sodnem postopku (s pridržkom sodne presoje), v
skladu z veljavnim zakonom in postopki, doloèile, da je takšna loèitev nujna za
otrokovo korist. Takšna odloèitev je lahko neizogibna v posameznih primerih, ko
starši zlorabljajo ali zanemarjajo otroka ali ko starša živita loèeno in je potrebno
odloèiti o otrokovem prebivališèu.
2. V kateremkoli postopku v skladu s 1. toèko tega èlena imajo vse prizadete stranke
možnost sodelovati v postopku in izraziti svoja mnenja.
3. Države podpisnice bodo spoštovale pravico otroka, ki je loèen od enega ali od
obeh staršev, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema,
razen èe je to v nasprotju z njegovimi koristmi.
4. Èe je taka loèitev posledica kateregakoli postopka, ki ga sproži država
podpisnica, kot je pripor, zapor, izgon, pregon ali smrt (vkljuèujoè tudi smrt iz
kakršnegakoli vzroka v èasu, ko je oseba pod nadzorom države) enega ali obeh
staršev ali otroka, mora država podpisnica na zahtevo zagotoviti staršem, otroku
ali, èe je to potrebno, drugemu èlanu družine ustrezne podatke o tem, kje se
nahaja(jo) odsotni družinski èlan(i), razen èe ne bi posredovanje teh podatkov
škodovalo otrokovim koristim. Države podpisnice tudi jamèijo, da predložitev take
zahteve sama po sebi ne bo imela škodljivih posledic za prizadeto osebo (osebe).
10. èlen
1. V skladu z obveznostmi, ki izhajajo 1. toèke 9. èlena, bodo države podpisnice
obravnavale na pozitiven, human in ekspeditiven naèin zahteve otroka ali
njegovih staršev za vstop v državo podpisnico ali za odhod iz nje z namenom
ponovne združitve družine. Države podpisnice bodo tudi zagotovile, da
predložitev take zahteve za prosilce in za èlane njihove družine ne bo imela
škodljivih posledic.
2. Otrok, katerega starša prebivata v razliènih državah, ima, razen v izjemnih
okolišèinah, pravico vzdrževati osebne stike in neposredno zvezo z obema
roditeljima. V ta namen in v skladu z obveznostmi, ki jih opredeljuje 2. toèka 9.
èlena, bodo države podpisnice spoštovale pravico otroka in njegovih staršev, da
zapustijo katerokoli državo, tudi svojo lastno, in da vstopijo v svojo državo. Za
pravice do odhoda iz katerekoli države veljajo samo tiste omejitve, ki jih
predpisuje zakon in ki so nujne za zavarovanje državne varnosti, javnega reda,
javnega zdravja in morale ali pravic in svobošèin drugih in so v skladu z drugimi
pravicami, ki jih priznava ta konvencija.
11. èlen
1. Države podpisnice bodo sprejele ukrepe za boj proti nazakonitemu premešèanju
in ne vraèanju otrok iz tujine.
2. Zato države podpisnice podpirajo sklepanje dvostranskih in veèstranskih
sporazumov ali pristop k že obstojeèim sporazumom.
12. èlen
1. Otroku, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, države podpisnice jamèijo
pravico do prostega izražanja mnenj o vsem, kar je v zvezi z otrokom; o tehtnosti
izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo.
2. V ta namen bo otroku še posebej omogoèena možnost zaslišanja v kateremkoli
sodnem ali upravnem postopku, ki je v zvezi z otrokom, bodisi neposredno bodisi
prek zastopnika ali ustreznega organa, na naèin, ki je v skladu s procesnimi pravili
notranje zakonodaje.
13. èlen
1. Otrok ima pravico do svobode izražanja; ta pravica obsega prosto iskanje,
sprejemanje in
širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali
umetniški obliki ali na katerikoli drug naèin po otrokovi izberi.
2. Glede uveljavljanja te pravice so možne nekatere omejitve, vendar le take, ki jih
predpisuje
zakon in ki so nujne:
a) zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih;
b) zaradi zavarovanja državne varnosti ali javnega reda, javnega zdravja ali morale.
14. èlen
1. Države podpisnice bodo spoštovale otrokovo pravico do svobode misli, vesti in
veroizpovedi.
2. Države podpisnice bodo spoštovale pravice in dolžnosti staršev in, èe je
potrebno, zakonitih skrbnikov, da pri uveljavljanju te pravice usmerjajo otroka na
naèin, ki je prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim.
3. Glede prostega izražanja veroizpovedi ali preprièanja so dopustne le tiste
omejitve, ki jih doloèa zakon in ki so nujne za zavarovanje državne varnosti,
javnega reda, zdravja ali morale oziroma temeljnih pravic in svobošèin drugih.
15. èlen
1. Države podpisnice priznavajo otrokovo pravico do svobodnega združevanja in do
svobode mirnega zbiranja.
2. Pri uveljavljanju teh pravic ni omejitev, razen tistih, ki jih doloèa zakon in ki so v
demokratièni državi nujne za zavarovanje državne in javne varnosti, javnega reda,
javnega zdravja ali morale ali za zavarovanje pravic in svobošèin drugih.
16. èlen
1. Noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju
v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje niti nezakonitim
napadom na njegovo èast in ugled.
2. Otrok ima pravico do zakonitega varstva pred takšnim vmešavanjem ali napadom.
17. èlen
Države podpisnice priznajo pomembno vlogo množiènih medijev in otroku
zagotavljajo dostop do informacij in gradiv iz domaèih in mednarodnih virov, zlasti
tistih, ki so usmerjeni v krepitev otrokove družbene, duhovne in nravstvene blaginje
ter telesnega in duševnega zdravja. Zato bodo države podpisnice:
a) spodbujale javna glasila k širjenju informacij in gradiv, ki so družbeno in kulturno
koristne za otroka in se v skladu z duhom 29. èlena;
b) spodbujale mednarodno sodelovanje pri ustvarjanju, izmenjavi in širjenju takšnih
informacij in gradiv iz najrazliènejših domaèih in mednarodnih kulturnih virov;
c) spodbujale ustvarjanje in razširjenje otroških knjig;
d) spodbujale javna glasila, da bodo posveèala posebno skrb jezikovnim potrebam
otrok, ki so pripadniki manjšinske skupine ali staroselci (indigenous);
e) spodbujale razvoj ustreznih smernic za zavarovanje otroka pred informacijami in
gradivi, ki škodijo njegovi blaginji, upoštevajoè doloèbe 13. in 18. èlena.
18. èlen
1. Države podpisnice bodo uporabile vse svoje moèi, da bi zagotovile priznanje
naèela, da sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj. Glavno
odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj imajo starši ali, odvisno od primera,
zakoniti skrbniki. Otrokove koristi so njihova poglavitna skrb.
2. Države podpisnice bodo staršem ali zakonitim skrbnikom nudile ustrezno pomoè
pri izvrševanju njihovih odgovornosti pri otrokovi vzgoji, da bi tako zajamèile in
podpirale s to konvencijo doloèene pravice. Prav tako bodo zagotovile razvoj
ustanov, zavodov in služb za varstvo otrok.
3. Države podpisnice bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo imeli otroci
zaposlenih staršev zajamèeno pravico do uživanja storitev služb in ustanov za
varstvo otrok.
19. èlen
1. Države podpisnice bodo sprejele vse ustrezne zakonodajne, upravne, družbene
in vzgojne ukrepe, da bi otrok zavarovali pred vsemi oblikami telesnega ali
duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja,
trpinèenja ali izkorišèanja, tudi spolnih zlorab, medtem, ko je pod skrbništvom
staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj.
2. Takšni zašèitni ukrepi naj bi, èe je to primerno, vsebovali uèinkovite postopke za
sprejemanje socialnih programov, ki naj otroku in tistim , ki skrbijo zanj,
zagotavljajo potrebno podporo, kakor tudi druge oblike zašèite ter ugotavljanje,
obvešèanje, prijavljanje, preiskovanje, obravnavanje in spremljanje prej naštetih
primerov trpinèenja otrok in, èe je potrebno, poseg sodišèa.
20. èlen
1. Pravico do posebnega varstva in pomoèi, ki mu jo zagotovi država, ima otrok, ki
je zaèasno ali za stalno prikrajšan za svoje družinsko okolje, oziroma njegove
koristi ne dopušèajo, da bi še naprej ostal v tem okolju.
2. Takemu otroku bodo države podpisnice v skladu s svojo notranjo zakonodajo
zagotovile nadomestno skrb.
3. Takšna skrb lahko med drugim zajema rejništvo, kafalo po islamskem pravu,
posvojitev ali, èe je potrebno, nastanitev v primernih ustanovah, namenjenih skrbi
za otroke. Pri iskanju rešitev naj bo posebna pozornost namenjena zaželeni
nepretrganosti otrokovo vzgoje in njegovemu etniènemu, verskemu, kulturnemu
in jezikovnemu poreklu.
21. èlen
Države podpisnice, ki priznavajo in/ali dovoljujejo sistem posvojitve, zagotavljajo, da
bodo otrokove koristi poglavitno vodilo, in bodo:
a) zagotovile, da bo otrokovo posvojitev lahko odobril samo pristojni organ, ki bo v
skladu z veljavnim zakonom in postopki ter upoštevajoè vse pomembne in
zanesljive informacije ugotovil, da je posvojitev dopustna glede na otrokov položaj
v zvezi s starši, sorodniki in zakonitimi skrbniki in da so, èe je bilo tako zahtevano,
prizadete osebe na podlagi svetovanja, èe je bilo le-to potrebno, dale svoje
odgovorno soglasje k posvojitvi;
b) spoznale,da je mednarodna posvojitev lahko alternativen naèin skrbi za otroka, èe
zanj ni moè najti rejniške ali adoptivne družine ali na ustrezen naèin poskrbi zanj v
njegovi matièni državi;
c) jamèile, da bo otrok pri mednarodni posvojitvi deležen enakega varstva in norm,
kakršne veljajo pri nacionalni posvojitvi;
d) sprejele vse potrebne ukrepe, da pri mednarodni posvojitvi otroka nastanitev ne
bo povzroèila neupravièenega bogatenja tistih, ki so vanjo vkljuèeni;
e) podprle, kjer je to primerno, cilje tega èlena s sklepanjem dvostranskih in
veèstranskih sporazumov in dogovorov ter si v tem okviru prizadevale zagotoviti,
da bi otrokovo nastanitev v drugi državi pristojni organi ali telesa.
22. èlen
1. Države podpisnice bodo sprejele ustrezne ukrepe, ki bodo otroku, ki bodisi sam
bodisi v spremstvu staršev ali katerekoli druge osebe prosi za status begunca ali
v skladu z veljavno mednarodno ali notranjo zakonodajo in postopki velja za
begunca, omogoèili ustrezno varstvo in humanitarno pomoè pri uživanju veljavnih
pravic, doloèenih s to konvencijo in z drugimi mednarodnimi humanitarnimi akti ter
akti o èlovekovih pravicah, katerih podpisnice so omenjene države.
2. V ta namen bodo države podpisnice, èe se jim bo zdelo primerno, sodelovale pri
vseh naporih Združenih narodov in drugih pristojnih medvladnih ali nevladnih
organizacij, ki skupaj z Združenimi narodi sodelujejo pri varstvu in pomoèi takim
otrokom in pri iskanju staršev ali drugih družinskih èlanov kateregakoli otroka
begunca in zbiranju informacij, potrebnih za ponovno združitev v njegovo družino.
Èe staršev ali drugih družinskih èlanov ni moè najti, naj bo otrok deležen enakega
varstva kot vsak drug otrok, ki je iz kakršnegakoli vzroka za stalno ali zaèasno
prikrajšan za svoje družinsko okolje, tako kot doloèa ta konvencija.
23. èlen
1. Države podpisnice priznavajo, da mora duševni ali telesno prizadet otrok uživati
polno in dostojno življenje v razmerah, ki mu zagotavljajo dostojanstvo,
spodbujajo samozavest in lajšajo njegovo dejavno udeležbo v družbi.
2. Države podpisnice priznavajo prizadetemu otroku pravico do posebne skrbi in
bodo v skladu z razpoložljivimi sredstvi spodbujale in zagotavljale, da bodo otrok,
ki je do tega upravièen, in tisti, ki so odgovorni skrbeti zanj, deležni pomoèi, za
katero so zaposlili in ki ustreza otrokovemu stanju ter zmožnostim staršev
oziroma drugih, ki skrbijo zanj.
3. Upoštevajoè posebne potrebe prizadetih otrok in finanène zmožnosti staršev ali
drugih, ki skrbijo zanje, naj bo pomoè v skladu z 2. toèko tega èlena, èe je le
mogoèe, brezplaèna in naj prizadetim otrokom zagotavlja, da imajo uèinkovit
dostop in da so deležni izobrazbe, usposabljanja, storitev zdravstvenega varstva,
rehabilitacije, priprave na zaposlitev in možnosti za razvedrilo na naèin, ki
pospešuje njihovo èim veèjo socialno integracijo in njihov osebni razvoj, tudi
kulturni in duhovni.
4. V duhu mednarodnega sodelovanja bodo države podpisnice podpirale izmenjavo
ustreznih informacij s podroèja preventivnega zdravstvenega varstva in
zdravniške, psihološke in funkcionalne oskrbe prizadetih otrok, tako tudi širjenje in
dostop do informacij o rehabilitacijskih metodah, izobrazbi in poklicnih storitvah,
da bi neusposobljenim državam podpisnicam pomagali izboljšati njihove
sposobnosti in spretnosti in obogatiti njihove izkušnje s teh podroèij. Tako bo
posebna pozornost namenjena potrebam držav v razvoju.
24. èlen
1. Države podpisnice priznavajo otrokovo pravico do najvišje ravni zdravstvenih
standardov in storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo.
Države podpisnice si bodo prizadevale zagotoviti, da ne bo noben otrok prikrajšan
za pravico do takega zdravstvenega varstva.
2. Države podpisnice si bodo prizadevale za popolno uresnièitev te pravice in še
posebej pa bodo sprejele ustrezne ukrepe;
a) da bi zmanjšali smrtnost novorojenèkov in otrok;
b) da bi zagotovili potrebno zdravniško pomoè in zdravstveno varstvo za vse otroke;
poudarek bo na razvoju osnovnega zdravstvenega varstva;
c) za boj proti boleznim in podhranjenosti, tudi v okviru osnovnega zdravstvenega
varstva, med drugim z uporabo razpoložljive tehnologije in tako, da bo
omogoèena preskrba z dovolj hranljivimi živili in èisto pitno vodo, upoštevajoè
nevarnosti in tveganja glede onesnaženja okolja;
d) da bi zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo za matere pred porodom in po njem;
e) da bi zagotovili, da so vsi družbeni sloji, še posebej starši in otroci, obvešèeni, da
imajo dostop do izobrazbe in podporo pri uporabi osnovnega znanja o otrokovem
zdravju in prehrani, o prednostih dojenja, higieni in asanaciji okolja ter
prepreèevanju nesreè;
f) za razvoj preventivnega zdravstvenega varstva, svetovanja za starše ter
izobraževanja in storitev glede naèrtovanja družine.
3. Države podpisnice bodo z uèinkovitimi in ustreznimi ukrepi odpravljale
tradicionalne navade, ki škodujejo zdravju otrok.
4. Države podpisnice se zavezujejo, da bodo podpirale in pospeševale mednarodno
sodelovanje, da bi polagoma dosegle popolno uresnièitev pravice, ki je priznana s
tem èlenom. Glede tega bo posebna pozornost namenjena potrebam držav v
razvoju.
25. èlen
Otroki, ki so ga zaradi skrbi, varstva ali oskrbe njegovega telesnega ali duševnega
zdravja preskrbeti pristojni organi, države podpisnice priznavajo pravico do obèasne
preverbe postopka, ki mu je bil zagotovljen, in vseh drugih okolišèin, ki so pomembne
za njegovo preskrbo.
26. èlen
1. Države podpisnice bodo vsakemu otroku priznale pravico do socialnega varstva,
vkljuèeno je tudi socialno zavarovanje, in v skladu s svojo notranjo zakonodajo
sprejele potrebne ukrepe, da bi èimprej dosegli popolne uresnièitev te pravice.
2. Ugodnosti naj bi odobrili, kjer je primerno, upoštevajoè sredstva in zmožnosti
otroka in oseb, ki so odgovorne za njegovo preživljanje; prav tako pa naj bi
upoštevali druge okolišèine, ki so pomembne glede zahteve po ugodnostih, ki jo
je predložil otrok ali v njegovem imenu kdo drug.
27. èlen
1. Države podpisnice vsakemu otroku priznavajo pravico do življenjske ravni, ki
ustrezna njegovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in
družbenemu razvoju.
2. Starši (eden ali oba) ali drugi, ki so odgovorni za otroka, imajo prvenstveno
odgovornost za to, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi
zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
3. Države podpisnice bodo v skladu z nacionalnimi pogoji in svojimi zmožnostmi
sprejele ustrezne ukrepe, s katerimi bodo staršem ali drugim, ki so odgovorni za
otroka, pomagale uveljaviti to pravico. Èe bo potrebno, bodo zagotovile gmotno
pomoè in programe pomoèi, še posebej glede prehrane, obleke in stanovanja.
4. Države podpisnice bodo sprejele potrebne ukrepe, s katerimi bodo od staršev ali
oseb, ki so finanèno odgovorne za otroka, zagotovile preživnino za otroka tako v
državi podpisnici kot tudi v tujini. Èe oseba, ki je finanèno odgovorna za otroka, ne
prebiva v isti državi kot otrok, bodo države podpisnice posebej pospešile pristop k
mednarodnim sporazumom oziroma sklepanje takih sporazumov ter drugih
ustreznih dogovorov.
28. èlen
1. Države podpisnice priznavajo otrokovo pravico do izobrazbe in z namenom, da bi
to pravico polagoma dosegle na podlagi enakih možnosti, še posebej;
a) zagotovile obvezno in vsem brezplaèno dostopno osnovno šolanje;
b) spodbujale razvoj razliènih oblik srednjega šolanja, tudi splošno in poklicno
šolanje, skrbele, da bo dosegljivo in dostopno vsakemu otroku ter sprejelo
ustrezne ukrepe, kot je uvedba brezplaènega šolanja in, èe je potrebno, denarne
pomoèi;
c) z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovile, da bo na podlagi osebne sposobnosti
visoko šolanje vsem enako dostopno;
d) zagotovile, da bodo obvestila in nasveti o šolanju in poklicu dosegljivi in dostopni
vsem otrokom;
e) sprejele ukrepe, s katerimi bodo spodbujale redno obiskovanje pouka in
zmanjšale osip v šolah.
2. Države podpisnice bodo z ustreznimi ukrepi zagotovile, da se bo v šolah
disciplina uveljavljala na naèin, ki je skladen z otrokovim èloveškim dostojanstvom
in s to konvencijo.
3. Države podpisnice bodo podprle in pospešile mednarodno sodelovanje v
zadevah, ki so povezane s izobraževanjem, z namenom, da bi pripomogle k
izkoreninjenju neznanja in nepismenosti po vsem svetu in olajšale dostop do
znanstvenih in tehniènih spoznanj in sodobnih uènih metod. Glede tega bo še
posebna pozornost namenjena potrebam držav v razvoju.
29. èlen
1. Države podpisnice soglašajo, da mora biti izobraževanje otrok usmerjeno:
a) k popolnemu razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti ter umskih in telesnih
sposobnosti;
b) h krepitvi spoštovanja èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin ter naèel,
doloèenih z ustanovno listino Organizacije združenih narodov;
c) h krepitvi spoštovanja otrokovih staršev, njegove kulturne identitete, jezika in
vrednot, nacionalnih vrednot države, v kateri otrok prebiva, države, iz katere
morda izhaja, in civilizacij, ki se razlikujejo od njegove;
d) k pripravi otroka na odgovorno življenje v svobodni družbi, v duhu razumevanja,
miru, strpnosti, enakosti med spoloma in prijateljstva med vsemi narodi, etniènimi,
narodnimi in verskimi skupinami in osebami staroselskega porekla;
e) h krepitvi spoštovanja do naravnega okolja.
2. Nobene doloèbe tega ali 28. èlena ni dovoljeno razlagati tako, kot da bi
posameznikom ali organom kratili pravico do ustanavljanja in upravljanja
izobraževalnih ustanov; pogoj je le, da so spoštovana naèela iz 1. toèke tega
èlena in da je izobrazba, ki jo dajejo take ustanove, v skladu z minimalnimi
normami, ki jih tako predpiše država.
30. èlen
V državah, kjer živijo etniène, verske ali jezikovne manjšine ali osebe staroselskega
porekla, otroku, ki pripada tako manjšini ali ki je staroselec, ne sme biti odvzeta
pravica, da skupaj z drugimi èlani svoje skupine uživa svojo posebno kulturo,
izpoveduje in izraža svojo lastno vero in da uporablja svoj lastni jezik.
31. èlen
1. Države podpisnice priznavajo otrokovo pravico do poèitka in prostega èasa, do
igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, in pravico, da se prosto udeležuje
kulturnega življenja in umetnosti.
2. Države podpisnice bodo spoštovale in podpirale otrokovo pravico, da polno
sodeluje v kulturnem in umetniškem življenju in spodbujale bodo tudi
zagotavljanje ustreznih in enakih možnosti za kulturno, umetniško, razvedrilno in
prostoèasno delovanje.
32. èlen
1. Države podpisnice priznavajo otrokovo pravico do zašèite pred ekonomskim
izkorišèanjem in pred opravljanjem kateregakoli dela, ki je lahko nevarno ali ki
moti otrokovo šolanje ali škodi njegovemu zdravju, telesnemu, umskemu,
duhovnemu, nravstvenemu ali družbenemu razvoju.
2. Države podpisnice bodo z zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi
ukrepi zagotovile uresnièevanje tega èlena. V ta namen in v skladu z ustreznimi
doloèbami drugih mednarodnih aktov bodo države podpisnice še posebej:
a) doloèile najnižjo starostno mejo, pri kateri je dovoljeno zaposlovanje;
b) doloèile ustrezne predpise o številu delovnih ur in o pogojih zaposlovanja;
c) doloèile ustrezne kazni in druge sankcije, s katerimi bo zagotovljeno uèinkovito
uveljavljanje tega èlena.
33. èlen
Države podpisnice bodo z vsemi primernimi ukrepi, tako zakonodajnimi, upravnimi
kot družbenimi in vzgojnimi, zašèitile otroke pred nezakonito uporabo mamil in
psihotropnih snovi, kot jih doloèajo ustrezne mednarodne pogodbe, in prepreèile
uporabo otrok pri nezakoniti proizvodnji in trgovini s takšnimi snovmi.
34. èlen
Države podpisnice se zavezujejo, da bodo zavarovale otroka pred vsemi oblikami
spolnega izkorišèanja in spolnih zlorab. Zato naj bi države podpisnice še posebej
sprejmejo vse ustrezne državne, bilateralne in multilateralne ukrepe, s katerimi bodo
prepreèile:
a) napeljevanje ali siljenje otroka h kakršnikoli nezakoniti spolni dejavnosti;
b) izkorišèanje otrok v prostituciji ali drugih nezakonitih spolnih dejavnostih;
c) izkorišèanje otrok v pornografskih predstavah in gradivih.
35. èlen
Države podpisnice bodo sprejele vse ustrezne državne, bilateralne in multilateralne
ukrepe, da bi tako prepreèile ugrabitve, prodajo ali trgovanje z otroki v kakršnekoli
namene ali v kakršnikoli obliki.
36. èlen
Države podpisnice bodo varovale otroka pred vsemi oblikami izkorišèanja, ki bi mu
karkoli škodovale.
37. èlen
Države podpisnice bodo zagotovile, da:
a) ne bo noben otrok izpostavljen muèenju, krutemu, neèloveškemu ali
ponižujoèemu ravnanju ali kaznovanju. Za kazniva dejanja, ki so jih storile osebe,
ki še niso dopolnile osemnajst let, naj se ne izreèe tako smrtna kazen kot
dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve;
b) ne bo nobenemu otroku nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost. Otrok sme
biti prijet, priprt ali zaprt samo v skladu z zakoni in še to le v skrajnem primeru ter
za najkrajše možno obdobje;
c) da bodo z vsakim otrokom, ki mu bo odvzeta prostost, ravnali èloveško in s
spoštovanjem dostojanstva, ki je neloèljiv del èloveške osebnosti, ter na naèin, ki
bo upošteval potrebe osebe njegove starosti. Vsak otrok, ki mu je bila odvzeta
prostost, mora biti obvezno loèen od odraslih, razen èe je to v nasprotju z
njegovimi interesi, in imeti mora, razen v izjemnih okolišèinah, pravico da vzdržuje
stike s svojo družino z dopisovanjem ali obiski;
d) da bo imel vsak otrok, ki mu bo odvzeta prostost, takojšen dostop do pravne in
druge ustrezne pomoèi ter pravico, da pred sodišèem ali drugim pristojnim,
neodvisnim in nepristranskim organom izpodbija zakonitost odvzema njegove
prostosti ter pravico do takojšnje odloèitve o kateremkoli takšnem ukrepu.
38. èlen
1. Države podpisnice se zavezujejo, da bodo spoštovale in zagotavljale spoštovanje
mednarodnega humanitarnega prava, ki zanje velja v oboroženih spopadih,
predvsem naèel, ki se nanašajo na otroke;
2. Države podpisnice bodo z vsemi možnimi ukrepi zagotovile, da osebe, ki še niso
dopolnile petnajst let, ne bodo neposredno sodelovale v bojih.
3. Države podpisnice v svoje oborožene sile ne bodo rekrutirale nobene osebe, ki še
ni dopolnila petnajst let. Pri rekrutiranju tistih, ki so že dopolnili petnajst let, vendar
še niso stari osemnajst let, si bodo države podpisnice prizadevale dati prednost
tistim, ki so starejši.
4. V skladu s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega humanitarnega
prava, da med oboroženimi spopadi varujejo civilno prebivalstvo, bodo države
podpisnice, z vsemi možnimi ukrepi zagotovile varstvo in skrb za otroke, ki jih je
prizadel oboroženi spopad.
39. èlen
Države podpisnice bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bi pospešile telesno in
duševno okrevanje otrok, ki so bili žrtve kakršnekoli oblike znamenja, izkorišèanja ali
zlorabe, muèenja ali kakršnekoli druge oblike krutega, neèloveškega ali ponižujoèega
ravnanja, kaznovanja ali oboroženih spopadov, in njihovo ponovno vkljuèitev v
družbo. Takšno okrevanje in ponovno vkljuèevanje v družbo mora potekati v okolju, ki
krepi otrokovo zdravje, samospoštovanje in dostojanstvo.
40. èlen
1. Države podpisnice priznavajo vsakemu otroku, ki je osumljen, obtožen ali
spoznan za krivega kršenja kazenskega zakona, pravico, da z njim ravnajo na
naèin, ki je v skladu z razvijanjem otrokovega obèutka za dostojanstvo in
vrednost, ki krepi otrokovo spoštovanje èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin
drugih in ki upošteva njegovo starost ter zaželeno spodbujanje njegove ponovne
vkljuèitve v družbo in prevzemanje dejavne vloge v njej.
2. V ta namen bodo države podpisnice upoštevajoè ustrezne doloèbe mednarodnih
aktov še posebej zagotovile, da:
a) ne bo noben otrok osumljen, obtožen ali spoznan za krivega kršenja kazenskega
zakona zaradi dejanj in opustitev, ki v èasu, ko so bile storjene, po notranji ali
mednarodni zakonodaji niso pomenile kaznivega dejanja;
b) bo vsakemu otroku, ki je osumljen ali obtožen kršenja kazenskega zakona,
zajamèeno vsaj naslednje:
- da velja za nedolžnega, dokler ni njegova krivda dokazana v skladu z zakonom;
- da je takoj in neposredno in, èe je to potrebno, prek staršev ali zakonitih
skrbnikov, seznanjen z obtožbami proti njemu ter da ima pri pripravi in predstavitvi
svoje obrambe pravno in drugo ustrezno pomoè;
- da o njegovem primeru nemudoma odloèa pristojni neodvisni in nepristranski
organ ali sodno telo v poštenem postopku v skladu z zakonom, prisotna mora biti
pravna ali druga ustrezna pomoè in starši ali zakoniti skrbniki, razen èe se smatra,
da to ni v otrokovem interesu, posebej upoštevajoè njegovo starost ali položaj;
- da ni prisiljen prièati ali priznati krivde; da zasliši ali zahteva zaslišanje obtežilnih
priè in da doseže udeležbo in zaslišanje priè v svojo korist ob enakih pogojih;
- da ob presoji, da je prekršil kazensko pravo, to odloèitev in katerekoli iz nje
izhajajoèe ukrepe preizkusi višji pristojni, neodvisni in nepristranski organ ali
sodno telo v skladu z zakonom;
- da ima otrok brezplaèno pomoè tolmaèa, èe ne razume ali govori jezika, ki se
uporablja pred sodišèem;
- da je v vseh fazah postopka zajamèeno popolno spoštovanje njegove zasebnosti.
3. Države podpisnice bodo skušale pospešiti sprejemanje zakonov in postopkov ter
ustanavljanje organov in ustanov, ki bodo posebej namenjeni otrokom, ki so
osumljeni, obtoženi ali spoznani za krive kršenja kazenskega prava, še posebej
pa pospešiti:
a) doloèanje najnižje starosti, do katere otroci domnevno niso sposobni kršiti
kazenskega prava;
b) da bi kadarkoli je primerno ali zaželeno, obravnavali ukrepe glede takih otrok, ne
da bi se zatekali k sodnim postopkom, seveda ob pogoju, da je zagotovljeno
popolno spoštovanje èlovekovih pravic in zakonske zašèite.
4. Na voljo naj bodo razliène možnosti, kot so skrb, svetovanje, nadzor, pravno
svetovanje,
pogojen odpust kazni, rejništvo, izobraževanje in programi poklicnega
usposabljanja ter
druge alternative institucionalni skrbi, ki zagotavljajo, da so otroci obravnavani na
naèin,
primeren njihovi blaginji in v skladu tako z njihovimi razmerami kot tudi s težo
prestopka.
41. èlen
Niè iz te konvencije ne bo vplivalo na katerokoli doloèbo, ki je ugodnejša za
uresnièitev otrokovih pravic in ki je lahko vsebovana v:
a) zakonodaji države podpisnice;
b) mednarodnemu pravu, ki velja za to državo.
II. DEL
42. èlen
Države podpisnice se zavezujejo, da bodo z ustreznimi in uèinkovitimi sredstvi
najširše seznanile z naèeli in doloèbami te konvencije tako odrasle kot otroke.
43. èlen
1. Z namenom, da bi preverjali napredek, ki ga bodo države podpisnice dosegle pri
uresnièevanju obveznosti, prevzetih s to konvencijo, bo ustanovljen Komite za
otrokove pravice, ki bo izvrševal spodaj navedene naloge.
2. Komite sestavlja deset strokovnjakov z visokim moralnim ugledom in s priznanimi
sposobnostmi na podroèju, ki ga obravnava ta konvencija. Èlane Komiteja bodo
izbrale države podpisnice izmed svojih državljanov, pri èemer bo upoštevana
pravièna zemljepisna porazdelitev in tudi glavni pravni sistemi; svojo funkcijo
opravljajo osebno.
3. Èlani Komiteja bodo izvoljeni s tajnim glasovanjem s seznama oseb, ki jih
predlagajo države podpisnice. Vsaka država podpisnica sme predlagati enega
izmed svojih državljanov.
4. Prve volitve v Komite morajo biti opravljene najkasneje šest mesecev po dnevu,
ko zaène ta konvencija veljati, in nato vsako drugo leto. Najmanj štiri mesece pred
dnevom volitev generalni sekretar Organizacije združenih narodov pisno pozove
države podpisnice, naj mu v dveh mesecih sporoèijo imena svojih kandidatov.
Generalni sekretar nato sestavi abecedni seznam vseh predlaganih, pri èemer pri
vsakemu kandidatu navede državo podpisnico, ki ga je predlagala, in ga predloži
državam podpisnicam te konvencije.
5. Volitve potekajo na sestanku držav podpisnic, ki ga generalni sekretar sklièe na
sedežu Organizacije združenih narodov. Na teh sestankih je kvorum dosežen, èe
sta prisotni dve tretjini držav podpisnic. Za èlane Komiteja so izvoljeni tisti
kandidati, ki dobijo najveè glasov in absolutno veèino predstavnikov navzoèih
držav podpisnic, ki glasujejo.
6. Èlane Komiteja volijo za štiri leta. Èe so vnoviè predlagani, so lahko znova
izvoljeni. Petim od èlanov, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah, poteèe mandat po
dveh letih. Imena teh petih èlanov doloèi predsedujoèi z žrebom neposredno po
opravljenih prvih volitvah.
7. Èe kak èlan Komiteja umre, odstopi ali izjavi, da iz kakršnegakoli drugega razloga
ne more veè opravljati svojih dolžnosti v Komiteju, država podpisnica, ki ga je
predlagala, izbere izmed svojih državljanov drugega strokovnjaka, ki to funkcijo
opravlja do konca mandata; èe to Komite odobri.
8. Komite sprejme poslovnik o delu.
9. Komite voli svoje funkcionarje za dve leti.
10. Redni sestanki Komiteja potekajo na sedežu Organizacije združenih narodov ali
na kateremkoli drugem primernem kraju, ki ga doloèi Komite. Komite se praviloma
sestaja enkrat letno. Dolžino sestankov Komiteja doloèijo in, èe je potrebno,
ponovno pretehtajo na sestanku držav podpisnic te konvencije; vendar šele po
odobritvi Generalne skupšèine.
11. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov zagotovi Komiteju osebje in
pogoje, potrebne za uèinkovito izvrševanje nalog, ki mu jih doloèa ta konvencija.
12. Èlani Komiteja, ustanovljenega v skladu s to konvencijo, z odobritvijo Generalne
skupšèine prejemajo nadomestila iz sredstev Organizacije združenih narodov ob
upoštevanju pogojev, ki jih lahko doloèi Skupšèina.
44. èlen
1. Države podpisnice se zavezujejo, da bodo prek generalnega sekretarja
Organizacije združenih narodov poroèale Komiteju o ukrepih, ki so jih sprejele za
uveljavitev tu priznanih pravic, in o napredku, ki so ga dosegle pri uživanju teh
pravic:
a) v dveh letih, potem ko bo ta konvencija zaèela veljati za posamezno državo;
b) nato pa vsakih pet let.
2. V skladu s tem èlenom so v poroèilu opisani morebitni dejavniki in težave, ki
ovirajo izpolnjevanje obveznosti, ki jih narekuje ta konvencija. Poroèila morajo
vsebovati tudi dovolj informacij, ki omogoèijo Komiteju vsestranski vpogled v
uresnièevanje doloèil konvencije v posamezni državi.
3. Državi podpisnici, ki je Komiteju poslala izèrpno zaèetno poroèilo, v nadaljnjih
poroèilih v skladu s toèko 1 b tega èlena ni treba ponavljati osnovnih informacij, ki
jih je že predložila.
4. Komite lahko od države podpisnice zahteva dodatne informacije o uresnièevanju
te konvencije.
5. Komite prek Ekonomsko-socialnega sveta vsaki dve leti predloži poroèilo o
svojem delu Generalni skupšèini.
6. Države podpisnice poskrbijo, da bodo njihova poroèila široko dostopna njihovim
javnostim doma.
45. èlen
Da bi pospešili uèinkovito uresnièevanje konvencije in spodbudili mednarodno
sodelovanje na podroèju, ki ga ta konvencija obravnava:
a) Specializirane agencije, Sklad Organizacije združenih narodov za pomoè otrokom
in drugi organi Organizacije združenih narodov imajo pravico biti zastopani pri
obravnavanju uresnièevanja tistih doloèb te konvencije, ki sodijo v okvir njihovih
pristojnosti. Komite lahko, èe se mu zdi primerno, prosi specializirane agencije,
Sklad Organizacije združenih narodov za pomoè otrokom in druge pristojne
organe za strokovni nasvet glede uresnièevanja konvencije na podroèjih, ki sodijo
Vèlanite se v društvo Slovenski odbor za UNCEF!
v okvir njihovih pooblastil. Komite lahko specializirane agencije, Sklad
Organizacije združenih narodov za
pomoè otrokom in druge organe Organizacije združenih narodov prosi, da mu
predložijo poroèila o uresnièevanju te konvencije na podroèjih, ki sodijo v njihovo
dejavnost;
b) Èe se mu zdi primerno, lahko Komite specializiranim agencijam, Skladu
Organizacije združenih narodov za pomoè otrokom in drugim pristojnim organom
posreduje katerokoli poroèilo države podpisnice, ki vsebuje zahtevo ali kaže
potrebo po strokovnem nasvetu ali pomoèi, skupaj s svojimi morebitnimi
ugotovitvami in predlogi o teh zahtevah in potrebah;
c) Komite lahko Generalni skupšèini priporoèi, da od glavnega sekretarja zahteva,
naj v njegovem imenu izdela študije o konkretnih vprašanjih glede otrokovih
pravic;
d) Komite lahko na podlagi informacij, ki jih je sprejel v skladu s 44. in 45. èlenom te
konvencije, oblikuje predloge in splošna priporoèila,. Take predloge in splošna
priporoèila posreduje vsaki prizadeti državi podpisnici in o njih poroèa Generalni
skupšèini skupaj z morebitnimi komentarji držav podpisnic.
III. DEL
46. èlen
To konvencijo lahko podpišejo vse države.
47. èlen
Ta konvencija mora biti ratificirana. Ratifikacijske listine se vložijo pri generalnem
sekretarju Organizacije združenih narodov.
48. èlen
K tej konvenciji bo lahko pristopila vsaka država. Pristopne listine se vložijo pri
generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.
49. èlen
1. Ta konvencija zaène veljati trideset dni potem, ko je pri generalnem sekretarju
Organizacije združenih narodov deponirana dvajseta ratifikacijska ali pristopna
listina.
2. Za vsako državo, ki ratificira to konvencijo ali k njej pristopi po vložitvi dvajsete
ratifikacijske ali pristopne listine, zaène konvencija veljati trideseti dan potem, ko
taka država vloži ratifikacijsko ali pristopno listino.
50. èlen
1. Vsaka država podpisnica lahko predlaga amandma in ga predloži generalnemu
sekretarju Organizacije združenih narodov. Generalni sekretar nato predloženi
amandma pošlje vsem državam podpisnicam skupaj z zahtevo, naj izjavijo, ali
želijo sklic konference držav podpisnic, ki bi razpravljala in glasovala o predlogih.
Èe se v štirih mesecih od dneva obvestila najmanj tretjina držav podpisnic izreèe
za konferenco, jo generalni sekretar sklièe pod okriljem Združenih narodov. Vsak
amandma, ki ga sprejme veèina držav podpisnic, ki so bile navzoèe na konferenci
in so glasovale, je treba predložiti v odobritev Generalni skupšèini Združenih
narodov.
2. Amandma, sprejet v skladu s 1. toèko tega èlena, zaène veljati, ko ga odobri
Generalna skupšèina Združenih narodov in ko ga države podpisnice sprejmejo z
dvotretjinsko veèino.
3. Ko amandama zaène veljati, je obvezen za tiste države podpisnice, ki so ga
sprejele; ostale države podpisnice pa ostanejo zavezane z doloèbami te
konvencije in s katerimkoli amandmajem sprejetim pred tem.
51. èlen
1. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov sprejema in vsem državam
pošilja besedila pridržkov, ki jih države navedejo ob ratifikaciji ali pristopu.
2. Pridržki, ki niso v skladu s cilji in nameni te konvencije, niso dopustni.
3. Pridržek je moè umakniti kadarkoli, tako, da se pošlje ustrezno obvestilo
generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, ki nato obvesti vse
države. Tako obvestilo zaène veljati na dan, ko ga sprejme generalni sekretar.
52. èlen
Država podpisnica se lahko tej konvenciji odpove s pisnim obvestilom, ki je
naslovljeno na generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. Odpoved
zaène veljati eno leto po dnevu, ko je generalni sekretar prejel obvestilo.
53. èlen
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov je doloèen, da hrani to
konvencijo.
54. èlen
Izvirnik te konvencije, katere arabsko, kitajsko, angleško, francosko, rusko in špansko
besedilo so enako avtentièna, je shranjen pri generalnemu sekretarju Organizacije
združenih narodov.